VLAGANJE IKER POTOČNE POSTRVI
Za nas ribiče vlaganje rib v ribolovne in gojitvene vode ni nič nenavadnega, saj to spada v našo temeljno dejavnost že desetletja. Morda je bil predzadnji četrtek v januarju leta 2014 prav zaradi tega za nas poseben dan. Prvič do tedaj smo v reko Gradaščico namesto odrastlih potočnih postrvi vložili njihove ikre. Po postopku drstnih jamic, ki ga je razvil Dušan Jesenšek dr.vet.med., skupaj z ribogojci RD Tolmin, smo jih vložili nekaj tisoč. Dr. Jesenšek je postopek razvil iz postopka imenovanega »cocooning« pri katerem ikre z očmi skupaj s prodom ustrezne granulacije vložimo v posebne luknjičaste posode (kokone), ki jih nato na ustreznem mestu zagrebemo v rečno dno. Postopek je zelo uspešen vendar je zanj potrebnih veliko število posod, ki jim je v času neuporabe potrebno zagotoviti določen prostor za hrambo, kar marsikateri RD predstavlja precejšen problem saj se že tako ali tako soočajo z pomanjkanjem prostora. Z vlaganjem iker neposredno v drstne jamice pa posodice niso potrebne, preživelost zaroda je enaka (ugotovitev na podlagi večletnega spremljanja ribjega staleža), stroški pa so se znatno zmanjšali.
Postopek in potrebno opremo nam je v oktobru 2012 predstavil dr. Jesenšek osebno in bili smo tako navdušeni, da smo v letu 2014 po postopku drstnih jamic prvič vložili ikre potočne postrvi v reko Gradaščico.
Prednost tega postopka pred tradicionalnimi postopki je v tem, da se ribice med različnimi stopnjami razvoja ne seli iz enega vodotoka v drugega in s tem izpostavlja bolj ali manj stresnim situacijam, ki jih povzroča elektroizlov, transport in vlaganje v povsem neznano okolje. Riba, ki vse svoje življenje preživi v istem okolju je neprimerno manj dovzetna za vpliv zunanjih dejavnikov, kot so plenilci in bolezni, predvsem pa je spretnejša v skrivanju, saj je prilagojena svojemu okolju in ga tudi zelo dobro pozna. Na drugi strani pa riba, ki jo v vodo vložimo potrebuje kar nekaj časa da se prilagodi novim okoliščinam. Verjetnost, da postane lahek plen večjih rib, ribojedih ptic in tudi človeka, je tako precej večja.
Pri postopku drstnih jamic gre za posnemanje naravnih drstnih razmer, le da smo namesto mame postrvi ribiči tisti, ki v rečno dno izkopljemo drstno jamico, vanjo položimo ikre ter jih previdno zagrnemo- najprej s finim (predpisana velikost) prodom, potem pa še z večjimi prodniki. Pri tem gre tudi za večji izkoristek kot pri povsem naravni drsti, pri kateri veliko iker odnese vodni tok. Tukaj pa najprej s posebnim sodom brez dna drstno jamico zaščitimo pred vplivom vodnega toka, vložimo vanjo ikre, jih zagrnemo s prodom potem pa sod odmaknemo. Tako v produ ostanejo prav vse vložene ikre.
Na področju kjer smo pretekla tri leta vlagali ikre je Zavod za ribištvo septembra 2016 izvedel inventarizacijo. Dokumentirane so bile tri generacije postrvi, kar nas navdaja z optimizmom za prihodnja leta. Natančnejše podatke še pričakujemo.
V četrtek 12.01.2017 smo se ribiči zbrali za že četrto vlaganje iker potočne postrvi v naše vode. Tokrat smo za vlaganje namenili 40.000 iker. Vložili smo jih na nekaj lokacij v Mali vodi nekaj pa v Gradaščico.
Lenart Levičar Bahtijari